Pri drugem ugotoviš, da pravzaprav si 🙂. Zdelo se mi je, da pri prvem otroku nisva pretirano komplicirala. Nismo se izolirali, še vedno smo šli na kako kavo in piknik, nismo komplicirali pri cepljenju in gosto hrano smo uvajali dokaj liberalno (bili smo celo tako drzni, da je že prvič dobil bučko in krompir hkrati :)).
Izhodi. Potem je prišel drugi otrok in ugotovila sem, da sem/sva prvič tako rekoč neskončno komplicirala. Čeprav smo hodili ven, sem ga vsakič panično hranila pred odhodom, ker mi je bilo neprijetno dojiti v javnosti in sem se pogosto že vnaprej obremenjevala, da bo lačen/zaspan/siten. Zdaj samo poskrbim za svežo plenico in spokam (pogosto oba) otroka v avto. SAMA! Če je mala lačna dobi hrano kjerkoli pač smo, če kaka, jo previjemo kjerkoli pač smo, če moram jaz lulati gresta oba z mano (to je eden logistično bolj zabavnih izzivov :)). Pogosto je ona v vozičku in on štupramo, v trgovini pa obvezno on v avto vozičku in ona v nosilki. In kako sem se bala, da bo zaradi vsakega bolj poznega izhoda prvorojenec padel iz večerne rutine (pa čeprav pred deseto itak nikoli ni hodil spat). Zdaj vem, da bo dokler je majhna tako spala, kolikor bo potrebovala in da zaspam dojenček prespi VSE. Celo svojega brata in glasbo na poroki.
Zdravnik. Prvič ko sem šla s prvorojencem k zdravniku sem bolj sebi kot njemu govorila, da je teta prijazna in se bova fino imela. Skoraj bi moral še mož z mano (pa zdaj dobro vem, da mi ne bi mogel prav nič pomagati). Strah pred zdravnikom z njim sem pravzaprav premagala šele po famoznem pregledu triletnika. Ker huje kot prisiliti trmastega triletnika, da da kri, odgovarja na po njegovem mnenju butasta vprašanja in hodi po nareku zdravnice, pač ne more biti. Z drugo je zdravnik le še ena rutinska dejavnost več. Zdaj že dobro vem, da jošek potolaži še tako hud jok.
Dojenje. Prvič me je presenetilo, da se lahko otrok konstantno doji. Drugič to, da obstajajo otroci, ki občasno čisto zares zdržijo 3 ure med dojenji :). In ja tudi vse iz spodnjega stripa drži.
Uvajanje goste hrane. Tukaj bomo podobno kot prvič uvajali okvirno po smernicah. A tista goveja juha, za katero vem, da ji jo bodo poskušali uturiti, tudi ne bo konec sveta.
Nakupi. Prvič se loviš med 1571 seznami potrebščin, kjer poskušaš uravnovesiti neskončno dolge sezname z zdravo pametjo. Drugič zdravo pamet že imaš, prav tako večino potrebščin. Samozavestno teden ali dva pred rokom naročiš še ostalo, ker se ti zdi, da bo tudi drugi itak zamujal.
Varsto. Prvič sem se počutila kot, da me trgajo od otroka, bila sem popolnoma živčna in sploh nisem mogla uživati. Zdaj teh težav nimam. Pravzaprav ni pogosteje brez mene, a takrat bistveno bolj sproščeno uživam. Poskrbim, da ni lačna, in to je to.
V knjigi Družine in kako v njih preživeti sta avtorja zapisala, da bi najprej morali postati starši drugemu otroku. V nekaterih elementih popolnoma nepotrebnega kompliciranja se moram vsekakor strinjati. Kakšne pa so vaše izkušnje?
Mimi 